Deček po imenu Jakob je jezen odkorakal proti domu, ko se je odpravljal iz šole. Bil je jezen in potrt, saj ni znal pravilno odgovoriti na vprašanje, ki mu ga je postavila njegova učiteljica in zato so se sošolci norčevali iz njega. Jakob ne mara, ko se drugi norčujejo iz njega in zato je bil jezen na cel svet. Ko je hodil domov, je zato celo pot brcal kamen, da bi stresel svojo jezo nanj. A v nekem trenutku, ko je kamen močno brcnil, je ta zajokal. Jakob se je ustrašil in za trenutek obstal. Kamen je nato spregovoril: »Zakaj me brcaš, to me boli. Ne bodi jezen name, saj ti nisem ničesar storil.« Jakob je s solznimi očmi pobral kamen in mu rekel: »Oprosti, jezen sem, veš? A vem, da nisi ti kriv. Zdaj te bom vzel domov , na varno.«