Prehod otroka v vrtec predstavlja za otroka in starše pomemben mejnik v življenju posameznika. V resnici gre pri tem prehodu za prelomnico, ki do tedaj na družino usmerjenega otroka usmeri v širšo družbeno sliko in iskanje novih socialnih stikov. Da bi bil prehod med družinskim okoljem, v katerem je otrok pogosto najbolj povezan z materjo, ki zanj skrbi v času porodniškega dopusta, čim lažji, je ključnega pomena tudi samo uvajanje v vrtec. To uvajanje za otroka predstavlja mehek prehod k novi resničnosti v kateri bo podporo iskal pri sovrstnikih in odraslih s katerimi do tedaj ni imel stika in so, vsaj na začetku, zanj tujci. Sama socializacija je, kljub dejstvu, da otroci v vrtcih pogosteje zbolijo, zaradi česar se starši pogosto odločajo za zamik vključitve otroka v vrtčevsko okolje, ključna prednost, ki otroku omogoča normalen razvoj.
KAKO UVAJANJE V VRTEC SPLOH POTEKA?
Uvajanje v vrtec je med različnimi zavodi (javnimi in zasebnimi) zelo različno, ponekod pa ga sploh ni. V prvi vrsti na uvajanje vpliva predvsem čas v katerem otroka uvajamo v skupino vključujemo. Uvajanje v vrtec je namreč odvisno od meseca rojstva otroka – sami veste, da je najlažje, če je otrok v vrtec uvajan jeseni, takrat se namreč pojavljajo tudi nova prosta mesta. Med letom je pridobitev mesta znotraj vrtca bolj omejena, drugačno je tudi uvajanje, saj otroci v tem času že oblikujejo svojo skupino, zato so izzivi nekoliko drugačni.
Otroci se razlikujejo med sabo. Zagotovo se vsi, ki imate več otrok pogosto sprašujete, kako to, da sta si sorojenca tako zelo različna. Kljub isti vzgoji (no, povsem ista ne more biti nikoli, pa zanemarimo to dejstvo) sta lahko mlajši in starejši otrok pravo nasprotje drug drugega – eden glasen in hitro dojemljiv za navezovanje stikov, drug pa sramežljiv, skrit za krilom matere čaka na povabilo v skupino. In te razlike vplivajo tudi na vključitev otroka v vrtčevski skupini. Če prvega otroka pripeljete v vrtec, lahko pričakujete, da vas bo hitro pustil v ozadju in navezal stike z drugimi otroki ter se vključil v njihovo igro. V drugem primeru pa lahko pričakujete več težav – sramežljivega otroka boste morali aktivno spodbujati k druženju, spodbuditi njegovo povezovanje z vzgojiteljicami, pa bo verjetno zanj situacija še vedno zelo stresna. Pa vendar je tudi stresna, težka situacija za otroka povsem v redu. Tega se moramo zavedati, pomembno pa je, da otroku pokažemo, da razumemo njegovo stisko in ga spodbujamo k temu, da stisko premaga.
Vrtčevsko okolje zagotavlja socializacijo otroka.
In tu je še stiska staršev. Pogosto matere uvajanje v vrtec, zlasti pri prvem otroku, doživljajo enako čustveno (ali še bolj) kot otroci. Eno leto, ko je bil otrok pod njihovim nadzorom in vsakodnevno oskrbo, je skoraj minilo. Čas je za predajo otroka družbi, vprašanja, ki se materi pri tem porajajo pa so zelo različna. Ali bo moj otrok zmogel to spremembo? Ali bo znal povedati, da mu je hudo? Kako je lahko tako hitro zrasel? Me bo sploh še potreboval? Vsa ta vprašanja so povsem običajen odziv na spremembe, ki so posledica vašega zavedanja, da želite otroku samo najboljše.
Smiselno je, da za uvajanje v vrtec skrbi tisti starš ob katerem otrok lažje prenese spremembo. Čeprav pogosto pravimo, da je to mati, se včasih izkaže, da so lahko tudi druge osebe (oče, stari starši). Ključno je le, da tisti, ki otroka uvaja, vzgojitelju povsem zaupa, predvsem pa, da skuša ohranjati mirno kri tudi v situacijah, ki mu morda niso prijetne. Vzgojitelji so namreč običajno empatični ljudje, ki svoj poklic doživljajo kot poslanstvo in še zdaleč ne pomislijo, da vašemu otroku ne bi ponudili le najboljše – podobno kot vi.
POSTOPNOST UVAJANJA KOT KLJUČ ZA LAŽJO VKLJUČITEV OTROKA
Uvajanje v vrtec naj poteka postopoma, pravijo strokovnjaki. Postopki uvajanja se med vrtci močno razlikujejo in trajajo od nekaj dni do več tednov. Smiselno je, da pred začetkom uvajanja z vzgojiteljico starši opravijo individualno srečanje (brez otroka). Na tem srečanju se dogovorite na kakšen način bo uvajanja potekalo, prav tako lahko starši podrobno predstavijo trenutno rutino in navade, ki jih otrok prinaša v vrtčevsko okolje. Če smatrate, da je potrebno vzgojiteljico na kaj opozoriti, je takšno srečanje pravo mesto.
Uvajanje v vrtec naj poteka postopno.
Postopek uvajanja vam v celoti predstavi vzgojiteljica, ki pove tudi, kaj vse boste pri tem potrebovali. Uvajanje običajno poteka postopno, pri čemer se običajno z vsakim dnem bivanja v vrtcu podaljša čas, ko je otrok v vrtcu sam ter skrajša čas, ko je prisoten eden od staršev. Uvajanje s postopnim prilagajanjem časovnega obsega običajno poteka vsaj 1 teden, za uvajanje torej potrebujete dopust. Pri tem bodite pozorni na zaposlitvene pogodbe, ki običajno predvidevajo tudi nekaj dni izrednega dopusta ob uvajanju otroka v vrtec.
POMEN PREDSTAVITVE VRTCA V TEDNIH IN MESECIH PRED VSTOPOM
Otroci se na uvajanje in novo okolje različno odzivajo. Pomembno je zavedanje, da so otroci v vrtcu dobro preskrbljeni, se pa lahko ob odhodu oziroma prihodu v vrtec pojavljajo situacije kot je na primer izrazit jok, ki kažejo na otrokovo stisko ob spremembi. Zato je ključno, da otroku nudite priložnosti, da vrtec spozna že prej – preko pripovedovanj, pravljic, skupnega načrtovanja odhoda v vrtec in podobno. Na ta način mu boste pomagali ustvariti pozitivno podobo novega okolja, zaradi česar se bo vanj lažje vključil, saj bo novemu okolju tudi bolj zaupal.
Starši – bodite zgled otrokom. Zaupajte vzgojiteljem, njihovemu delu ter otroku pomagajte, da bo premagal strah, ki je pogosto zgolj odziv na stres in strah staršev. Z načrtnim vključevanjem otroka v vrtčevsko skupino, spremljanjem otroka ter soočanjem z njegovimi stiskami, boste otroku najbolj pomagali na njegovi razvojni poti.