Marija Montessori je bila znana italijanska učiteljica in zdravnica, ki je delovala na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Po svetu je postala znana zaradi svoje metode sistematične vzgoje otrok in mladostnikov, ki je že v tistih časih veljala za revolucionarno. Prav zaradi svoje uspešnosti pa je vzgoja po metodi Montessori zelo aktualna tudi danes.

Pomembni so okolje, učitelj in ponavljanje

Marija Montessori je svojo metodo začela razvijati na podlagi številnih sistematičnih opazovanj pri svojem delu z otroci. Ugotovila je, da je za otrokov razvoj zelo pomembno veliko število ponovitev enega in istega dejanja vse do točke, ko je neko znanje usvojeno in tudi avtomatizirano. Otroci se namreč največ naučijo ravno iz lastnih izkušenj in napak, za kar je potrebno večkratno ponavljanje enih in istih napak. To jim daje tudi občutek varnosti, kar je ena izmed primarnih potreb otroka.

Da pa lahko neomejeno ponavljajo in se tako razvijajo, učijo in zabavajo, pa sta potrebna še dva pogoja, okolje in učitelj. Okolje je tisto, ki ima na otroka pomemben vpliv, zato je pomembno, da otroku omogočimo varno okolje, v katerem se bo dobro počutil, hkrati pa se bo v njem nahajalo dovolj različnih izzivov, ki bi pritegnili njegovo pozornost.

Na drugi strani pa je zelo pomemben tudi učitelj, oz. starš, katerega naloga pa je, da otroku to okolje omogoči in pripravi, hkrati pa ga usmerja na pravi način in ga obravnava na individualni ravni na podlagi otrokovega lastnega napredka in ne na podlagi napredka otrokovih vrstnikov.

Vzgoja po metodi Montessori tako v ospredje daje otrokovo individualno naravo in mu tako omogoča, da zadovoljuje svoja zanimanja in se tako razvija in raste. Velik poudarek je tudi na tem, da že zelo zgodaj postane dokaj samostojen, saj se ga na prijazen način navaja na pospravljanje za seboj, pripravljanje hrane in opravljanje še nekaterih drugih domačih opravil.

Vzgoja po metodi Montessori v vrtcu in v šoli

Dandanes se metoda Montessori uporablja zlasti v vrtcih in šolah, ki delujejo po metodi Montessori, vse bolj pogosto pa opažamo, da tudi vse več običajnih šol povzema nekatere koncepte in elemente iz vzgoje Montessori. Dodana vrednost metode Montessori so namreč posebna učila, izdelana večinoma iz lesa, ki so namenjena otrokovemu samostojnemu raziskovanju in odkrivanju novih znanj, hkrati pa omogočajo samopreverjanje. Učitelji običajnih šol se tako imenovanih »Montessori igrač« poslužujejo zlasti pri razlagi abstraktejših in težko predstavljivih pojmov, pogosto pa jih uporabljajo tudi pri dopolnilnem ali dodatnem pouku.

Vseeno pa moramo poznati razliko med vzgojo po metodi Montessori in uporabo elementov metode Montessori. Vzgoja po metodi Montessori je namreč celovit in sistematičen sistem vzgoje otroka od njegovih malih korakov do mladostnika. Spremlja ga tako na področjih kognitivnega, socialnega in duševnega razvoja, saj ne zajema le učenja novega znanja ampak razvoj tudi ostalih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje za samostojno in odgovorno življenje. Medtem pa imamo na drugi strani uporabo elementov Montessori, ki pa je večinoma vezana le na otrokov kognitivni razvoj, saj se je učitelji in vzgojitelji po navadi poslužujejo takrat, ko bi otroku na enostavnejši in bolj predstavljiv način približali neko snov.

Ni vsaka lesena igrača Montessori igrača

Vzgoja po metodi Montessori zaradi svoje uspešnosti še danes velja za zelo priljubljeno, zato ni čudno, da so nekateri v tem prepoznali tudi odlično marketinško predispozicijo. Zato lahko danes v trgovinah vidite kar veliko igrač, ki jim je skupno to, da so lesene in poučne, ki so označene pod terminom Montessori igrača. Seveda v večini primerov ni s temi igračami nič narobe, toda zagotovo si vse ne zaslužijo naziva Montessori igrača. Mnogokrat namreč ne vsebujejo možnosti samopreverjanja, kar je pri Montessori igračah zelo pomembno, ali pa način spoznavanja znanja z njihovo pomočjo ne spodbuja otrokovega samostojnega razmišljanja, kar je ena izmed najpomembnejših vrlin Montessori igrač.