Ko se na našem Čebelarstvo Kapun spominjamo prvih začetkov čebelarjenja, je toplo pri srcu. Začetki našega čebelarstva segajo v 70. leta 19. stoletja, ko so naši družinski predniki kot srednješolci čebelarili z eno čebeljo družino, ki je mimogrede priletela v takratni zapuščeni čebelji panj. Iz leta v leto se je čebelarstvo prenašalo med generacijami in povečevalo, tako da danes skrbimo za približno 20 milijonov čebel. Čebelarstvo predstavlja za čebelarja prijetne in včasih malo manj prijetne izzive. Predvsem zadnja leta so podnebne spremembe ene izmed dejavnikov, ki odločajo, kakšna bo čebelarska sezona. Visoke temperature, dolgotrajne suše, vetrovi, neurja, dolga deževna obdobja, vse to so ekstremne vremenske razmere za čebelje družine, ker ostanejo brez pašnih virov in posledično ne preživijo brez pomoči čebelarja.
Čebelarstvo in podnebne spremembe
Za podnebne spremembe smo že vsi slišali. Verjetno ste tudi opazili, da so zime vedno bolj tople, snega je vedno manj, dežja je vedno več, tudi veter in neurja so vedno bolj pogosta. Marsikdo je prepričan, da spremembe podnebja ne bodo vplivale na naša življenja na Zemlji, ker so na prvo zelo majhne. Ampak pozabljamo, da se tudi majhne stvari seštevajo in na koncu je seštevek (v tem primeru škoda) velik. Čebelarstvo je v tem primeru zelo oškodovano. Čebelarji podnebne spremembe doživljamo precej močno in jih pri svojem delu ter pri pridelavi čebeljih pridelkih tudi čutimo. Neposredno smo v stiku z naravo in lahko vidimo, da vsaka podnebna sprememba v naravi zelo intenzivno vpliva na čebele. Čebelarstvo je z podnebnimi spremembami vsako leto bolj ogroženo. Po drugi strani pa nam čebele kot opraševalci doprinesejo veliko hrane. Že Albert Einstein je nekoč dejal: “Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…” Ko umirajo čebele, je to znak, da je z našo naravo nekaj močno narobe. Čebele pa za preživetje potrebujejo podobne okoliščine kot človek – čisti zrak, čisto vodo, čisto okolje.
Izzivi v čebelarstvu
Najlepše za čebelarja in čebelarstvo je, če letni časi potekajo normalno, da ne prihaja do ekstremnih menjavanj vremena, saj to pomeni, da ob pravem vremenu medijo različne rastline, katere obiskujejo čebele, čebelar pa na koncu lahko pridela čebelje pridelke, kot je na primer med. Vsako leto pa je pomlad zelo zgodnja, zato se hitreje razvijajo tudi rastline. Pogosto pa za toplim obdobjem prehitre spomladi sledi še eno zimsko mrzlo obdobje, ko vse razcvetelo zamrzne. To pomeni, da zamrznejo tudi medovite rastline, na katerih si čebele nabirajo nektar oziroma medičino, kar je za njih hrana za preživetje. Poleti se pa včasih pojavljajo dolgotrajna deževna obdobja, ki uničijo gozdno in kostanjevo pašo za čebele. Čebelarstvo je tako velikokrat ogroženo in prinaša veliko skrbi ter zelo malo oz. včasih skoraj nič medu. Ekstremne vremenske razmere vplivajo tudi na življenjski cikel naše slovenske avtohtone čebele – kranjske sivke. Poletja zadnja leta prinesejo s seboj veliko suše, kar za čebelarstvo pomeni brezpašno obdobje. Ker čebele ne najdejo hrane na medovitih travnikih, pobirajo cvetni prah na različnih kmetijskih pridelkih, ki pa so obdelani z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi (npr. pesticidi). To pomeni za čebele in čebelarstvo smrt.
Novi škodljivci na področju čebelarstva
Čebelarstvo se sooča tudi z različnimi boleznimi čebel, ki jih prinašajo različni škodljivci. Ker se temperature zadnja leta višajo, postaja našo domače okolje primerno za naselitev različnih drugih živalskih vrst, ki lahko uničujejo čebele. Tako se je v Evropi zadnja leta že udomačil azijski sršen in mali panjski hrošč. To sta škodljivca, ki se hranita s čebeljo zalego, medom, cvetnim prahom in uničujeta čebelja gnezda.
Kako lahko prispevamo k ohranitvi čebelarstva
Čebelarstvo je samo ena izmed kmetijskih panog, ki je izpostavljena izumrtju zaradi podnebnih sprememb. Kakor se seštevajo majhne podnebne spremembe, se seštevajo tudi majhna človekova dobra dela. Čeprav so na prvi vidik nekatera naša dejanja zelo majhna, pa lahko doprinesejo zelo veliko na dolgi rok. Pomembno je, da poskušamo kot skupnost ohraniti ogrožene vrste opraševalcev in njihove habitate. Čebele so zagotovo ene izmed ogroženih. Če čebel več ne bo, bodo v trgovinah police s sadjem in zelenjavo čisto prazne, ali si to lahko predstavljate kot našo prihodnost? Vsak lahko prispeva nekaj, že s sajenjem medovitih rastlin na naših domovih naredimo za čebelarstvo lepo uslugo. Zmanjšati moramo rabo pesticidov in drugih fitofarmacevtskih sredstev. Eden izmed manjših ukrepov je, da poleti del travnikov ne kosimo, ampak pustimo, da cvetijo. To je za čebele dodaten vir cvetnega prahu in nektarja. Tako pomagamo čebelam preživeti, sami se pa bomo lahko skozi celo leto razvajali z dobrimi in zdravimi čebeljimi pridelki.
Avtor prispevka: Polonca Škodnik