Domov/ O festivalu/ Koristne informacije/ Zgodovina festivala/ Foto/ Video/ Arhiv/
sz5_zlozenka-06
Pripovedovalski simpozij slovenskih muzealcev

S pripovedovalskim simpozijem slovenskih muzealcev, prvim tovrstnim dogodkom pri nas, želimo opozoriti na možnosti pripovedovanja v muzejski dejavnosti in na oplemenitenje, ki ga prepletanje strokovnega znanja in zgodb lahko prinese vanjo. Predavatelji bodo ponudili razmišljanja o moči pripovedovanja nasploh, o načinih pripovedovanja v muzeju, o iskanju in podajanju zgodb, o osnovnih zakonitostih govornega nastopa. Osrednji gost simpozija bo škotski muzealec in pripovedovalec Tom Muir, ki bo istega dne nastopil tudi na samostojnem pripovedovalskem večeru; nanizali pa bomo tudi kar nekaj izkušenj naših strokovnjakov. Simpozij vodi Anja Štefan.

Vabljeni muzealci, predstavniki naravnih parkov, turistični in pedagoški delavci, študentje umetnostne zgodovine, etnologije, arheologije, turizma in drugi.

Urnik simpozija:

9.00–9.10 mag. Anja Štefan: Uvodni pozdrav
9.10–11.10 Tom Muir: Zgodbe kot rdeča nit moje muzejske dejavnosti
odmor
11.30–11.50 mag. Sandra Jenko: Pripovedovanje v muzejih
11.50–12.10 mag. Polona Sketelj: Z zgodbami personificiramo razstavo
12.10–12.25 mag. Nataša Robežnik: Zgodbe iz vsakdanjega življenja v Jugoslaviji
12.25–12.40 Marija Terpin: Melhiorca
12.40–12.55 Barbara Trnovec: Kako povedati muzejsko zgodbo?
odmor
13.25–13.45 dr. Ferdinand Šerbelj: Vsaka umetnina ima svojo zgodbo
13.45–14.00 Jiři Bezlaj: Kako sem likovno umetnost predstavljal mladim?
14.00–14.20 red. prof. Tomaž Gubenšek: Osnove govornega nastopa
14.20–14.40 Diskusija, sklepne misli

Tom Muir: Zgodbe kot rdeča nit moje muzejske dejavnosti
Tom Muir je programski vodja Orkneyjskega muzeja na Škotskem. Oblikuje muzejski program, raziskuje, piše in postavlja razstave, ki so predvsem zgodovinsko in arheološko naravnane. V svoja vodenja rad vpleta zgodbe, prepričan, da z njimi najbolj učinkovito oživlja preteklost. Obiskovalce poskuša privabiti v muzej tudi s posebnimi pripovedovalskimi dogodki ali s pripovedovalsko orientiranimi vodenji na arheološka najdišča. Z ljudskimi pripovedmi in zgodbami iz lokalne zgodovine gostuje po šolah, z informacijami o orkneyjski zgodovini, arheologiji in ljudskem izročilu pa po televiziji, radiu in v časopisih. V prispevku bo podal svoje izkušnje: nakazal bo, kako se zgodbe lahko poveže z razstavo in kaj lahko zgodbe pripomorejo k obiskovalčevi izkušnji.

Sandra Jenko: Pripovedovanje v muzejih

Sandra Jenko je kustosinja pedagoginja v Slovenskem gledališkem inštitutu, kjer skrbi za izobraževalni program, delo z obiskovalci in kulturno-umetnostno vzgojo na gledališkem področju. Kot predstavnica sekcije za izobraževanje Skupnosti muzejev Slovenije je v letu 2016 organizirala dve izobraževanji na temo pripovedovanja v muzejih. V prispevku bo predstavila vtise in izkušnje, ki jih je zbrala na delavnicah, svoje zamisli o pomenu zgodb v muzejski dejavnosti ter o načinih njihove uporabe pri posredovanju in interpretiranju kulturne dediščine.

Polona Sketelj: Z zgodbami personificiramo razstavo
Polona Sketelj, muzejska svetnica, kustosinja za bivalno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, je avtorica odmevne razstave Vrata. V prispevku bo predstavila vsebinsko zasnovo razstave: pomembno se ji zdi, da razstavni predmet postane medij za razbiranje življenja, odprta knjiga s številnimi pripovedmi, z zgodbami o ljudeh, ki so tu živeli, njihovem odnosu do vrat, o odhajanjih in prihodih, osrednjih življenjskih mejnikih na pragu hišnih vrat, o padcih in vzponih družin, o izdelovalcih … Takšni interpretaciji sledijo njena vodenja po razstavi.

Nataša Robežnik: Zgodbe iz vsakdanjega življenja v Jugoslaviji
Nataša Robežnik je kustosinja pedagoginja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. V muzeju skrbi za delo z obiskovalci, pripravlja in izvaja pedagoške programe ter se z veseljem udeležuje dogodkov, namenjenih popularizaciji dela v muzeju. Muzej novejše zgodovine Slovenije zbira, hrani, preučuje in predstavlja gradivo od začetka prve svetovne vojne do danes. Ker gre za gradivo, ki ga imamo nekateri še vedno doma, lahko skupaj z njim zbira tudi zgodbe. Nataša bo predstavila tri, ki nas bodo popeljale v bližnjo preteklost.

Marija Terpin: Melhiorca
Marija Terpin Mlinar je kustosinja za starejšo zgodovino v Mestnem muzeju Idrija. Med raziskovalnim delom v graškem deželnem arhivu je odkrila sveženj dokumentov iz 18. stoletja, ki obravnava kazenski proces proti idrijski tihotapki Melhiorci. Ob primeru želi predstaviti, kako nova odkritja iz raziskovalnega dela oblikovati v muzejsko zgodbo, jo prilagoditi trenutnim programskim vsebinam ali ustvariti nove. Resnična zgodba se dotika obeh najbolj prepoznavnih področij idrijske kulturne dediščine: rudarstva in čipkarstva.

Barbara Trnovec: Kako povedati muzejsko zgodbo?
Barbara Trnovec je kustosinja etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Pokrajinskem muzeju Celje. Pri svojem strokovnem delu pripisuje velik pomen vprašanju, kako posredovati novo vednost oziroma kako povedati muzejsko zgodbo. Kustosova interpretacija je namreč po eni strani zgodovinska pripoved, ki si prizadeva povedati resnico, po drugi strani pa je fikcija, ki si prizadeva obiskovalce očarati, vznemiriti, jih nagovoriti k premisleku in obogatiti njihovo življenje.

Ferdinand Šerbelj: Vsaka umetnina ima svojo zgodbo
Ferdinand Šerbelj je kustos v Narodni galeriji in strasten terenski raziskovalec starejše umetnosti na Slovenskem in pri sredozemskih kulturah. Je svojevrsten mojster v govornem interpretiranju umetnine v času in prostoru ter zaželen vodja ekskurzij doma in na tujem. Pravi, da ima vsaka umetnina svojo biografijo, ki jo različnim ciljnim občinstvom različno predstavi. Rad predava in se čuti poplačanega s tem, če so obiskovalci po njegovih izvajanjih zadovoljni.

Jiři Bezlaj: Kako sem likovno umetnost predstavljal mladim?

Jiři Bezlaj je kipar, pesnik, esejist in legendarni profesor bežigrajske gimnazije, kjer je 35 let poučeval umetnostno vzgojo. V teh letih je spoznal približno deset tisoč dijakov, tudi precej takih, ki jih umetnost ni zanimala. Kako jim jo je skušal približati? Jiři je v Mestnem muzeju Ljubljana pripovedoval zgodbe o grških in drugih bajeslovnih bitjih, že nekaj let je stalni gost pripovedovalskega festivala, z glasbenikom Markom Hatlakom pa s pripovedjo predstavlja umetnost od baroka do danes.

Tomaž Gubenšek: Osnove govornega nastopa
Tomaž Gubenšek je dekan in redni profesor na AGRFT, dramski igralec, govorni svetovalec in raziskovalec govora v slovenskih gledališčih. Spregovoril bo o oblikovanju govora, osnovnih zakonitostih govornega nastopa in učinkih govora na poslušalce.

Kotizacija za simpozij znaša 20 EUR. Prijave: T 01 241 71 72 E hana.radovan@cd-cc.si

Za odrasle

Foto: SEM

Program 2017 /
Spremljevalni program 2017 /