Pripovedujejo: Andrej Guštin, Marjana Kobe, Špela Frlic, Andrej Rozman – Roza, Anja Štefan, Miro Božič, Peter Ternovšek, Luigia Negro z gostjo Bogdano Herman
Nenajavljeni živahni gostje: Simbolični orkester
Kot pripovedovalci se nam bodo predstavili zanimivi ljudje z različnih vetrov, vsak s svojim načinom, vsak z zgodbo iz izročila, ki jo je za to priložnost sam izbral.
Andrej Guštin je fizik in astronom, ki predava na srednji glasbeni šoli. Bil je urednik revije Gea, je tajnik komisije za popularizacijo astronomije pri DMFA Slovenije. Je tiste vrste fizik, ki zna naravoslovna področja humorno in zanimivo predstaviti tudi najmlajšim, kar vzbuja radovednost in veselje za razmišljanje ter raziskovanje sveta, vesolja in nas v njem … Redno objavlja članke v revijah Moj planet, Mini, Ciciban in Gea. Je tudi zanimiv pripovedovalec, čeprav ljudskih pripovedi do sedaj javno še ni pripovedoval.
Marjana Kobe je literarna zgodovinarka in ena največjih poznavalk mladinske književnosti ter mladinskega in šolskega knjižničarstva pri nas. Najprej je kot pedagoška voditeljica delala v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je skupaj s sodelavci začela z urami pravljic za otroke in njihove starše. Nato je do upokojitve predavala mladinsko knjižničarstvo in mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. S svojim znanjem, avtoriteto in strokovno pokončnostjo še vedno mnogokrat pomaga jasno videti in obdržati pravo smer pri spodbujanju branja in ljubezni do knjig.
Špela Frlic se s pravljicami srečuje različno: je urednica oddaje Za 2 groša fantazije na Radiu Študent, je ena od vodij Pripovedovalskega Varieteja, z otroki se z velikim veseljem druži v Varietejčku, ki ga programsko sooblikuje, rada pa pravljice odraslim in otrokom tudi pripoveduje. Deluje tudi v okviru Zavoda Divja misel, inštituta za neprofitno komunikacijo.
Pesnik, pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman – Roza je zaradi svojega humorja ter vešče pesniške in gledališke govorice priljubljen med odraslimi in otroki. Piše, prevaja, režira, igra, je neumoren in neizmerno vitalen umetnik. Že nekaj let si želi več časa, da bi napisal svojo zbirko pravljic – pa ga še ni našel. V zadnjih letih je redni gost našega pripovedovalskega festivala.
Anja Štefan je pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke. Kot pripovedovalka in raziskovalka izročila veliko časa nameni ljudskim pripovedim, predvsem slovenskim; kar nekaj jih je nedavno objavila v knjigi Za devetimi gorami. Je ustanoviteljica pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki ga zadnja leta vodi skupaj s sodelavkama. Z mnogimi nastopi po šolah, vrtcih, knjižnicah in kulturnih prireditvah ter s številnimi izobraževanji je v zadnjih 20 letih opazno vplivala na oživitev pripovedovanja pri nas.
Gostja iz Rezije, Luigia Negro pomembno vpliva na rezijansko kulturno življenje danes. Luigia je zaposlena pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na Solbici, vodi kulturno društvo Rozajanski dum in društvo Muzej rezijanskih ljudi. Kot otroku ji je pravljice pripovedoval oče, včasih tudi mama. Ker so ji kot odrasli še vedno pomembne, jim po svojih močeh pomaga preživeti: sodeluje pri njihovih objavah in pri pripravah rezijanskih pripovedovalskih večerov. S petjem rezijanske pesmi se bo Luigi pridružila Bogdana Herman.
Miro Božič prihaja iz Idrije. Je arhitekt in hkrati eden redkih slovenskih koncertnih orgličarjev. Na orglice igra skladbe iz različnih glasbenih obdobij, sam ali v družbi klavirja, orgel, čela, flavte. Lani je na našem festivalu pripovedoval v idrijskem narečju in zaigral nekaj viž iz slovenskega izročila, letos pa se bo lokalno manj omejeval. Poleg zgodbe bo seveda spet prinese tudi orglice.
Peter Ternovšek, dramski igralec, dobitnik Borštnikovega prstana je bil mariborskemu gledališču zvest že od samega začetka igralske poti. Svoj poklic obvlada do popolnosti. Ljubitelji malih ekranov se ga spomnijo iz priljubljene mladinske nadaljevanke Odprava Zelenega zmaja, ljubitelji filmske umetnosti pa iz Klopčičevega filma Moj ata, socialistični kulak in drugih slovenskih celovečercev. Peter je človek mnogih darov, poln radosti in človečnosti. Nekoč je zapisal, da je glasba zanj večna inspiracija, pa tudi: »Najmočnejša glasba pa je tišina. Tista na odru, v gozdu, ob knjigi ali tista med dvema človekoma.« Tokrat se bomo lahko notranje tišine in lepote trenutka dotaknili z njegovo pripovedjo.
Za odrasle
